Hiša tisočerih želja

Dragi moji!  Ideje ..., pri idejah sem zadnjič nehala pisati. Pisala sem tudi o Google prevajalniku in o tem, kako stroj prevaja in interpretira stvari, malce po svoje. Tako čudno prevajanje do skrajne faze nerazumevanja, sem doživljala včeraj.  Na svoji koži sem okusila moč izterjevalskih duš, ki jih je najela moja bivša banka, katere vzoren klient sem bila več kot desetletje. Pridno so mi ponujali limite, kredite in nizke obresti vse do tedaj, ko sem prejemala redne prihodke. Potem pa so mi ukinili limit in zadeva je postala resna. Moja boniteta se je zmanjšala iz A+++ v Z---, kar pomeni - kredit in nadzor plačil preko podjetja, ki upravljajo s terjatvami. Blagor tistim, ki so našli novo tržno nišo, ki je v nenehnem porastu, od kar smo se pridružili zahodnemu svetu. To je blazno dobra ideja! In blagor meni, ki mi je bila dodeljena blagohotna pomoč. To že moram priznati!  Priznam tudi, da sem denar porabila in samo po sebi je umevno, da ga moram vrniti. In ga bom! Problem je, da včasi

Dragi, moji! Nedavno tega smo sedeli za okroglo mizo: znanec, znanka in seveda jaz, ko znanec, vidno slabe volje, reče: "Sem v popolni depri!". Znanka se takoj odzove, le da je bila ona vidno dobre volje in odlično razpoložena, saj je pravkar zaključila svojo dnevno etapo na kolesu, in odvrne: "Dragi moj, sreča je v majhnih stvareh." "Lepo te prosim, na živce mi gredo ti klišejski reki. Ne morem biti zadovoljen z malimi stvarmi! Potrebujem več, ne zgolj pehanje za vsakdanji kruh, ko ne vem, kako bom preživel jutrišnji dan!" Znanka ga pomenljivo pogleda in se mu nasmehne. Seveda ne more razumeti vseh njegovih skrbi, vidi le, da mu posel trenutno cveti, ne vidi pa problemov jutrišnjih dnevov, kajti poletna sezona se nemilostno zaključuje in življenje se nadaljuje v zimsko mrtvilo. "Kaj pa ti praviš?" se naenkrat obrneta name. "Eeee, kaj pa jaz vem ..." in mrzlično premišljujem, kdaj sem bila nazadnje srečna, ko se spomnim, kako sem poklic