Preskoči na glavno vsebino

Politična juha

 


Dragi moji! 

Še nikoli nisem bila tako brez ideje, o čem bi pisala, kot vse te dneve v letošnjem letu dvajset dvajset. Zdaj, ko nimam več omejitev, ko sem prerezala še zadnje vrvi, ki so me zavezovale tako, da se nisem počutila dovolj svobodna pri pisanju zaradi vseh mogočih p-jev, torej, zdaj, ko imam zares popolno svobodo in sem skorajda brez vsakršne skrbi ... zdaj o gospe Viktoriji ni nobene sledi. Ni idej, ni navdiha, ni ničesar, kar bi me napolnjevalo ... eh, ena sama praznina. Vse, kar mi pade na misel, je spomin na babico, ko je klicala svoje kokoške s pi, pi, pi ... in ta pi mi odzvanja v glavi, samo da se moj pi nekako nadaljuje v nekakšno kletvico. Tako, da, ne vem, če meni koristi vsa ta svoboda, ki se mi je vse življenje prikazovala kot nekaj nedosegljivega, izmuzljivega, a kot edina rešiteljica vseh mojih tegob, kajti zdaj se mi dozdeva, da je bilo vse moje hrepenenje le izgovor lastnega nezadovoljstva. Ali pa. Ali pa sem se v vsem tem času preveč upehala in zdaj nisem več tako gibljiva, kot sem bila nekdaj. 

Ko si takole v mislih čisto potiho govorim pi ... mi nekaj govori, da je še vedno pri meni aktualen ta p, da ga vendarle še nisem popolnoma izčrpala. Dogodek, natanko na ponedeljek, na prvi dan v tednu oz. na dan med nedeljo in torkom, je v naši mali domovini odjeknila novica - najprej - da odstopa minister za finance, nato pa še sam premier.
"Predsednik vlade Marjan Šarec je na novinarski konferenci napovedal odstop. Kot je pojasnil, s to vlado ne more doseči ničesar, zato je najbolj pošteno, da gremo na predčasne volitve," je poročal eden od osrednjih slovenskih medijev, ko je povzemal premierjevo izjavo.
Ste videli, koliko p-jev imata samo dva stavka v zgornjem navedku? 

Predsednik vlade, pojasnil, pošteno, predčasne volitve, premierjeva izjava. 

Evo, to so ključne besede, manjka še politična juha, ki se že nekaj časa gosti v pravo primorsko mineštro.

In zdaj so vsi v Sloveniji na nogah, manejo si roke, novinarji, ki so se že kar dolgočasili, ker niso imeli dovolj snovi, tako kot jaz, za pisanje polemičnih člankov ... ker človek se počuti tako neznatnega, če lahko poroča le o dobrodelnih akcijah, ki se kar naprej vrstijo, ker država ne zmore dovolj dobro poskrbeti za svoje državljane. In seveda vsi politični analitiki, bivši, sedanji in bodoči politiki ter seveda vsi državljani, ki bodo imeli spet obilo snovi za prežvekovanje. 

Zdaj je politični svet v Sloveniji spet hektičen, vrstijo se okrogle mize in špekulacije, kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh: predčasne volitve?, kdo bo največ iztržil iz nastale situacije, katere politične organizacije bodo obstale in katere bodo umrle, kako in za kaj si bodo prizadevali poslanci, saj jim grozi izguba dobro plačanega dela. 

Ne morem verjeti, čeprav sem nekje v sebi čutila, da si bodo že kaj izmislili, da dopolnilno zavarovanje ne bo šlo skozi, tako da je premier kar dvignil roke in javno priznal svojo nemoč, da bi vodil vlado. 

Po drugi strani pa ... Kaj pa nam je sedanja vlada prinesla dobrega? Dopolnilno zavarovanje se je podražilo iz 27 na 35,67 evrov, torej za 8,67 evra oz. za skoraj 25 %. Kar na jok mi gre, ko pomislim na vse upokojence z minimalnimi pokojninami in vse, ki prejemajo minimalno plačo ali nekaj evrov čez. Tako, da ... konec koncev, je dobro, da bo odšel in upam, da si ne bo premislil. Menda je tudi to ena izmed možnosti. 

Vaša, 




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ustavimo konje, ustavimo svet

Dragi moji! Ob vsej tej poplavi besed, bombastičnih naslovov člankov, novinarjev in dopisnikov, ki se trudijo na vse načine, da bi bila njihova novica privlačnejša in zanimivejša za bralca, bi človek najrajši sedel na prvo raketo, ki jo ponujajo, zdaj Kitajci, zdaj Tajvanci, zdaj Američani, zdaj Rusi, zdaj Korejci, zdaj Novozelanci ... pa še kdo - povejte mi, kdo si lahko vse te stvari zapomni? Jasno je, da na raketo ne morem, ker sem čisto navadna državljanka države Slovenije, stara, mojih skoraj 70 križev zagotovo ne bi prestalo pritiskov, hrupa in mežikanja lučk, neudobnega skafandra in pričakovanja, da ne govorim o svojem iztrošenem srcu, ki bi udarjalo 1000 utripov na minuto, od napetega pričakovanja poti v neznano. Kaj? Človekovo srce ne utripa tako hitro? No, saj ni važno, važno je kaj sem hotela povedati. Lahko bi povedala tudi drugače. Na primer: Moje srce ne bi preneslo napetega pričakovanja poti v neznano. Ali pa: Moje iztrošeno srce bi se zaradi napetosti pričakovanja razl...

Prijazna PIKT-ORI-JA

  Dragi moji!  Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vr...