Dragi moji! Mesec je minil s presenetljivimi obrati. Po dolgih dnevih rdeče faze skoraj celotne Slovenije, se je ta oranžno obarvala in v deželi obmorskih krajev je zavladalo splošno veselje. Veselili smo se druženja s prijatelji, odprtja šol, trgovin ... ter z optimizmom pričakovali obarvanost v rumeno, ko bi življenje lahko prešlo v skoraj normalno stanje, ko bi lahko popili kakšen kapučin v zdaj opustelih lokalih na morskem obrežju in ko bi lahko odšli v kak šoping v prestolnico ali pa čez mejo in še kam. Ampak, vse so bili računi brez krčmarja. Že po dveh dneh se je barva na Obali čudežno prelila v rdeče, namesto v rumeno-zeleno-pomladno-optimistično. Ne vem natanko, koliko dni (mislim, da niti dober teden) smo dihali nekoliko svobodneje, vem pa, da se je obalno-kraška regija presenetljivo obarvala v rdeče kar čez noč. Še v petek in v soboto je na Obali mrgolelo ljudi iz vse Slovenije in vse je spominjalo na zlate poletne dneve, v nedeljo pa se je vse obrnilo na glavo, čeprav smo