Preskoči na glavno vsebino

Filmsko počutje





Dragi, moji!

Od kar gledamo filme, smo dobili tudi nova občutja in počutja. Ko sem kupovala krompir in zeleni radič (primo taglio), sem srečala znanca in ker znanca nisem videla že zelo veliko časa, mi je še kako prav prišla fraza: Kako si?



Odgovoril mi je: Kot v filmu! In ti? Zajecljala sem, ker nisem natanko vedela, kakšno je filmsko počutje, potem pa sem mu odgovorila: Tudi precej filmsko! Hotela sem z njim še malo pokramljati, pa sem začutila, da sem naletela na leden zid, ki ga nima smisla preplezati. Znanec je velik kot gorila, sicer vedno prijazen kot udomačen medved, a tisti dan je deloval kot zlobnež iz kakšnega trilerja. Že če bi mi dahnil medmet Buuh, bi me na smrt prestrašil. Nisem bila pripravljena tvegati in sem šla kar domov, globoko premišljujoča, kakšno je sploh filmsko počutje.



In potem sem si domislila sledeče. Brala sem namreč, da obstaja nova medicinska stroka - gelotologija, ki proučuje vpliv smeha na splošno počutje (torej, tudi na filmsko!) in zdravje nasploh. Znanstveniki so odkrili, da smeh blagodejno vpliva na človekovo počutje in je smeh najboljše zdravilo za vrsto bolezni. Znanec je bil vidno slabe volje, počutil se je filmsko, kot bi živel v nekakšnem filmu iščoč vrata, ki bi mu odprla pot v boljši svet in ne v filmski triler. Dogajajo se mu najbrž reči, ki si jih najbrž ne želi, kajti njegov glas je bil odrezav in ni dopuščal minimalne možnosti, da bi se omehčal. Išče se zdravilo za optimizem, in ker sem slutila, da je poseganje v medicinske lobije nemogoče, je morda naravna medicina tista rešitev, ki jo potrebuje človeštvo. In najbolj naraven je vsekakor smeh, ki povrne ljudem radost, veselje, zadovoljstvo in občutek sreče. Ampak, kako vse skupaj uresničiti? Vse je posel, to sem pri svojih projektih že ugotovila, torej, za resno delo je potrebno najprej iskanje informacij. Kakšen smeh je tole o smehu! Hitro sem ugotovila, da obstaja celo joga smeha, ki jo med drugim izvajajo tudi v Sloveniji. Menda so celo v Mariboru izvedli tekmovanje, kdo se najdlje in najslajše smeje, menda postaja celo športna disciplina.



Torej, medmet: Hahahaha, haaaaaaa! deluje?!





Vaša Viktorija,









P.S. Če bi se znancu malce prisiljeno nasmejala, kaj bi naredil?



a) naredil bi tisto, kar velikokrat naredi kamela

b) odgovoril bi mi s hi hi hi hi

c) povabil bi me na kavo

d) vse drugo



P.S. A obstaja še kje kakšna bolj inovativna ideja kot je terapija s smehom?


Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Politična juha

  Dragi moji!  Še nikoli nisem bila tako brez ideje, o čem bi pisala, kot vse te dneve v letošnjem letu dvajset dvajset. Zdaj, ko nimam več omejitev, ko sem prerezala še zadnje vrvi, ki so me zavezovale tako, da se nisem počutila dovolj svobodna pri pisanju zaradi vseh mogočih p-jev, torej, zdaj, ko imam zares popolno svobodo in sem skorajda brez vsakršne skrbi ... zdaj o gospe Viktoriji ni nobene sledi. Ni idej, ni navdiha, ni ničesar, kar bi me napolnjevalo ... eh, ena sama praznina. Vse, kar mi pade na misel, je spomin na babico, ko je klicala svoje kokoške s pi, pi, pi ... in ta pi mi odzvanja v glavi, samo da se moj pi nekako nadaljuje v nekakšno kletvico. Tako, da, ne vem, če meni koristi vsa ta svoboda, ki se mi je vse življenje prikazovala kot nekaj nedosegljivega, izmuzljivega, a kot edina rešiteljica vseh mojih tegob, kajti zdaj se mi dozdeva, da je bilo vse moje hrepenenje le izgovor lastnega nezadovoljstva. Ali pa. Ali pa sem se v vsem tem času preveč upehala in zd...
Objavite komentar
Preberite več

Ustavimo konje, ustavimo svet

Dragi moji! Ob vsej tej poplavi besed, bombastičnih naslovov člankov, novinarjev in dopisnikov, ki se trudijo na vse načine, da bi bila njihova novica privlačnejša in zanimivejša za bralca, bi človek najrajši sedel na prvo raketo, ki jo ponujajo, zdaj Kitajci, zdaj Tajvanci, zdaj Američani, zdaj Rusi, zdaj Korejci, zdaj Novozelanci ... pa še kdo - povejte mi, kdo si lahko vse te stvari zapomni? Jasno je, da na raketo ne morem, ker sem čisto navadna državljanka države Slovenije, stara, mojih skoraj 70 križev zagotovo ne bi prestalo pritiskov, hrupa in mežikanja lučk, neudobnega skafandra in pričakovanja, da ne govorim o svojem iztrošenem srcu, ki bi udarjalo 1000 utripov na minuto, od napetega pričakovanja poti v neznano. Kaj? Človekovo srce ne utripa tako hitro? No, saj ni važno, važno je kaj sem hotela povedati. Lahko bi povedala tudi drugače. Na primer: Moje srce ne bi preneslo napetega pričakovanja poti v neznano. Ali pa: Moje iztrošeno srce bi se zaradi napetosti pričakovanja razl...
Objavite komentar
Preberite več

Prijazna PIKT-ORI-JA

  Dragi moji!  Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vr...
Objavite komentar
Preberite več