Preskoči na glavno vsebino

Filmsko počutje





Dragi, moji!

Od kar gledamo filme, smo dobili tudi nova občutja in počutja. Ko sem kupovala krompir in zeleni radič (primo taglio), sem srečala znanca in ker znanca nisem videla že zelo veliko časa, mi je še kako prav prišla fraza: Kako si?



Odgovoril mi je: Kot v filmu! In ti? Zajecljala sem, ker nisem natanko vedela, kakšno je filmsko počutje, potem pa sem mu odgovorila: Tudi precej filmsko! Hotela sem z njim še malo pokramljati, pa sem začutila, da sem naletela na leden zid, ki ga nima smisla preplezati. Znanec je velik kot gorila, sicer vedno prijazen kot udomačen medved, a tisti dan je deloval kot zlobnež iz kakšnega trilerja. Že če bi mi dahnil medmet Buuh, bi me na smrt prestrašil. Nisem bila pripravljena tvegati in sem šla kar domov, globoko premišljujoča, kakšno je sploh filmsko počutje.



In potem sem si domislila sledeče. Brala sem namreč, da obstaja nova medicinska stroka - gelotologija, ki proučuje vpliv smeha na splošno počutje (torej, tudi na filmsko!) in zdravje nasploh. Znanstveniki so odkrili, da smeh blagodejno vpliva na človekovo počutje in je smeh najboljše zdravilo za vrsto bolezni. Znanec je bil vidno slabe volje, počutil se je filmsko, kot bi živel v nekakšnem filmu iščoč vrata, ki bi mu odprla pot v boljši svet in ne v filmski triler. Dogajajo se mu najbrž reči, ki si jih najbrž ne želi, kajti njegov glas je bil odrezav in ni dopuščal minimalne možnosti, da bi se omehčal. Išče se zdravilo za optimizem, in ker sem slutila, da je poseganje v medicinske lobije nemogoče, je morda naravna medicina tista rešitev, ki jo potrebuje človeštvo. In najbolj naraven je vsekakor smeh, ki povrne ljudem radost, veselje, zadovoljstvo in občutek sreče. Ampak, kako vse skupaj uresničiti? Vse je posel, to sem pri svojih projektih že ugotovila, torej, za resno delo je potrebno najprej iskanje informacij. Kakšen smeh je tole o smehu! Hitro sem ugotovila, da obstaja celo joga smeha, ki jo med drugim izvajajo tudi v Sloveniji. Menda so celo v Mariboru izvedli tekmovanje, kdo se najdlje in najslajše smeje, menda postaja celo športna disciplina.



Torej, medmet: Hahahaha, haaaaaaa! deluje?!





Vaša Viktorija,









P.S. Če bi se znancu malce prisiljeno nasmejala, kaj bi naredil?



a) naredil bi tisto, kar velikokrat naredi kamela

b) odgovoril bi mi s hi hi hi hi

c) povabil bi me na kavo

d) vse drugo



P.S. A obstaja še kje kakšna bolj inovativna ideja kot je terapija s smehom?


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

  Dragi moji!  Tako! Štirinajstdnevno karanteno sem uspešno prestala in če malo potresem z glavo, sem še kolikor toliko prisebna. Vsaj tako se mi zdi! Moje prijateljice me še niso opozorile, da se čudno obnašam oz. da čudno govorim - družimo se po telefonu, vidimo se preko kamer), in zdi se, da znam kolikor toliko plavati v tem filmu, z neko čudno stransko vlogo. Priznajte, pomislite: Ali se tudi vam dozdeva, da je to, kar se nam dogaja, kot nekakšen triler s slabim scenarijem? Tako! Zase trdim, da sem zgledna in ubogljiva državljanka (vsaj enkrat - in to priznam, tokrat zelo zelo iskreno, da bolj pristna skoraj ne morem biti). Ker se mi zdi, da se nam dogaja nekaj, čemur resnično ni pomoči, ne glede na to ali gre za novodobno kugo, ki nas bo skoraj vse izbrisala iz zemeljskega obličja, ali so nam virus poslali vesoljci, ali pa kakšen norec in psihopat, ali celo smo udeleženi v nekem družbenem eksperimentu, ki ga je odobrila "globalna skupnost", ali nam grozi res totalna apok...

Prijazna PIKT-ORI-JA

  Dragi moji!  Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vr...

Oranžna faza

Dragi, moji!  Aleluja, končno smo v oranžni fazi, in zdaj lahko zadihamo s polnimi pljuči. Še policijsko uro odpravijo in vojla - spet se bomo vrnili v normalno življenje. Na političnem parketu z rdečimi preprogami pa se itak ni spremenilo skoraj nič. Zanje ostaja vse isto. Parlament še stoji, njihovi stanovalci tudi, imajo redno plačo, ki jo vsake toliko nekoliko ogrozijo razno razne aferice, včasih opozicija malce okrca koalicijo, mediji so nemočni, nenehno pod udarom, ljudje se ne spravimo na ulice, bojimo se pretiranih izbruhov nezadovoljstva, bognedaj kakšne revolucije, da ne bi bilo še več žrtev, kot jih je. Kolo sreče se vrti za nekatere hitreje, za nekatere se sprevrže v tragedije. Kulture skorajda ni več, to so najprej oskubli, predvsem tisto, ki ne ustreza političnim veljakom - to enostavno izbrišejo in jo podrejo - kot bi rekel keks, stavbe padajo, Rog je padel, ljudje pa se nimajo kam poskriti pred budnimi očmi velikega brata. Vsak protest je hitro zatrt, na ulice pošlj...