Dragi moji!
Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vrečki!), potem pa opazim, da jo imam zataknjeno za zapestje. Za vse te tegobe sem sama kriva, priznam. Ampak nisem pa za vse kriva sama. Zgodilo se mi je, da sem kupila komplet desetih mask, jih drago plačala, in so se mi čisto vse strgale na desni strani. Papir je nesrečno štrlel v levo, desna stran je ostala brez elastike, ki je odfrčala neznano kam. Papir je bil nesrečen, kajti izgubil je vso svojo uporabnost, še bolj pa jaz, ker je odletela elastika in z njo evro. Ker sem sama pri sebi sklenila, da me nobena stvar ne bo spravila preveč s tira, sem (skoraj vedno) stoično prenesla izgube evra, in se prijazno nasmehnila sami sebi. Saj je šel v nič samo material, ti Viktorija pa si za zdaj še živa in zdrava. In nič hudega ni, če so izdelki, ki jih drago plačaš malce slabše kvalitete, drugič jih bom kupila kje drugje, a ne? Ne vem, zakaj bi sploh komplicirala - ker bi mi rekli, da si je ne znam niti natakniti na nos in da sem bila enostavno pregroba. Kajti opazila sem, da so ljudje nekoliko ali preveč pokroviteljski do nad 60+ ali pa celo nestrpni. To so tegobe današnjih navadnih ljudi 60+, ki sem jih opazila resnično šele ob prvi spomladanski karanteni.)
Kaj torej sporočam Zarji?
Res sva sodelavki, a v živo se še nisva srečali. Tako, da … zadela ni skoraj nobene moje lastnosti in veščine, ki jih po njeno posedujem.
Viktorija namreč opleta z metlo, vsak dan, za petek in svetek, tu pa tam uporabi tudi omelo za pajčevino in njena priljubljena čistila so zdaj najbolj moderna razkužila.
To, da včasih pametujem, pa ni noben greh, a ne? Saj dandanes že vsi pametujejo, zakaj ne bi še jaz.
Vaša,
Komentarji
Objavite komentar