Preskoči na glavno vsebino

Fantastičen translate




Dragi, moji!

"Ni več nobenih jezikovnih preprek. Google ima razvito spletno orodje, v katerega vnesemo tekst, ki ga prevede, četudi v Kitajščino. V sami sekundi!" je rekla bivša sošolka, ko je ženski družbi zmanjkalo besed za klepet. Težko je verjeti, da ženskam zmanjka besed, pa vendarle se tudi to včasih zgodi. 

Sedele smo v kitajski restavraciji, jedle ocvrto raco in pomladanske zavitke. Zastrigla sem z ušesi, informacija se mi je zazdela dokaj zanimiva, kajti reševanje katerihkoli preprek, pa najsi so bile to jezikovne ali ne, je še kako dobrodošla. 

"To je pa super!" sem bleknila in že so se v mojih mislih začele prikazovati slike. Viktorija s.p. bo imela svojo spletno stran. Ni podjetja, ki spletne strani ne bi imelo. Seveda, če je podjetje kolikor toliko resno in ki nekaj da na statusni simbol. Seveda, imela bom svojo spletno stran. Tudi v več jezikih, kajti v svojih raziskavah sem ugotovila, da je Slovenija premajhen trg. Zelo dobro bi bilo, da bi razmišljala o ogromnem trgu, na primer o Kitajskem. Tam je res veliko potrošnikov. Proizvodnjo bi preselila na Kitajsko in tam prodala recept za malinovo marmelado. Potem bi šlo vse samo naprej in denar bi kar kapljal sem, v naše banke, ali še bolje, v kakšne druge banke. Ker seveda Kitajščine ne znam, tehnologija odpravi to majhno nerodnost. Dovolj pa je le dostop do spleta in Google Translate naredi vse kar je potrebno, tudi mojo spletno stran lahko prevede, tudi v kitajščino. 

Sošolke smo se po obilni večerji poslovile s polnimi usti obljub, da srečanje v kratkem ponovimo, a z vedenjem, da bo do naslednjega srečanja minilo vsaj nekaj let. Šla sem domov, trdno odločena, da takoj preverim ta svetovni prevajalnik. 

V okence sem vnesla besede marmelada, malinova marmelada in slavna Viktorija, izbrala italijanščino in dobila sem prevod marmelatta, marmelatta di lamponi in famoso Victoria. Hmm, hmm, hmm, pri sestavljenih besedah ima probleme s spolom in predlogi. Potem sem izbrala angleščino. Ni slab ta interaktivni slovar, sem si mislila, Da vidimo, kako boš prevedel pregovor: Osel gre samo enkrat na led, Viktorija večkrat. In je prevedel: Donkey comes only once on the ice, Victoria several times. Ni slabo, kajne? Prevodi so kar simpatični, to že moramo priznati. 

Potem sem nadaljevala svojo raziskavo. Preverila sem, ali Kitajci sploh poznajo maline in malinovo marmelado. Ugotovila sem, da obstaja spletna trgovina, kjer ponujajo zamrznjene maline, prav za izdelavo marmelade - na debelo, po 10 trgovskih ton, naravnost iz Kitajske. Zamrznjene - in moja prijateljica se je smejala moji inovaciji, ki so jo odkrili že Kitajci ali ne vem kdo še! Naj Victoria Raspberry Jam zveni še tako bombastično, z marmelado pa le ne morem na kitajski trg. Pa ti Kitajci imajo res vse, od pečene race vse do malinove marmelade! 

Moje misli so že odletele k drugemu projektu. Sicer so tavale nekako v praznini med jedrci atomov, zagotovo pa bodo spet nekam trknile in sprožile silovito reakcijo. Še vedno je bilo tako!



Vaša Viktorija, nesojena marmeladkinja










P.S. Ne morem se domisliti, kaj naj bi še napisala, začasno se nahajam v prostoru brez idej.

P.S. Težko je zgornji trditvi verjeti, pa vendarle se dogajajo take stvari, tudi meni.

















Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Politična juha

  Dragi moji!  Še nikoli nisem bila tako brez ideje, o čem bi pisala, kot vse te dneve v letošnjem letu dvajset dvajset. Zdaj, ko nimam več omejitev, ko sem prerezala še zadnje vrvi, ki so me zavezovale tako, da se nisem počutila dovolj svobodna pri pisanju zaradi vseh mogočih p-jev, torej, zdaj, ko imam zares popolno svobodo in sem skorajda brez vsakršne skrbi ... zdaj o gospe Viktoriji ni nobene sledi. Ni idej, ni navdiha, ni ničesar, kar bi me napolnjevalo ... eh, ena sama praznina. Vse, kar mi pade na misel, je spomin na babico, ko je klicala svoje kokoške s pi, pi, pi ... in ta pi mi odzvanja v glavi, samo da se moj pi nekako nadaljuje v nekakšno kletvico. Tako, da, ne vem, če meni koristi vsa ta svoboda, ki se mi je vse življenje prikazovala kot nekaj nedosegljivega, izmuzljivega, a kot edina rešiteljica vseh mojih tegob, kajti zdaj se mi dozdeva, da je bilo vse moje hrepenenje le izgovor lastnega nezadovoljstva. Ali pa. Ali pa sem se v vsem tem času preveč upehala in zd...
Objavite komentar
Preberite več

Ustavimo konje, ustavimo svet

Dragi moji! Ob vsej tej poplavi besed, bombastičnih naslovov člankov, novinarjev in dopisnikov, ki se trudijo na vse načine, da bi bila njihova novica privlačnejša in zanimivejša za bralca, bi človek najrajši sedel na prvo raketo, ki jo ponujajo, zdaj Kitajci, zdaj Tajvanci, zdaj Američani, zdaj Rusi, zdaj Korejci, zdaj Novozelanci ... pa še kdo - povejte mi, kdo si lahko vse te stvari zapomni? Jasno je, da na raketo ne morem, ker sem čisto navadna državljanka države Slovenije, stara, mojih skoraj 70 križev zagotovo ne bi prestalo pritiskov, hrupa in mežikanja lučk, neudobnega skafandra in pričakovanja, da ne govorim o svojem iztrošenem srcu, ki bi udarjalo 1000 utripov na minuto, od napetega pričakovanja poti v neznano. Kaj? Človekovo srce ne utripa tako hitro? No, saj ni važno, važno je kaj sem hotela povedati. Lahko bi povedala tudi drugače. Na primer: Moje srce ne bi preneslo napetega pričakovanja poti v neznano. Ali pa: Moje iztrošeno srce bi se zaradi napetosti pričakovanja razl...
Objavite komentar
Preberite več

Prijazna PIKT-ORI-JA

  Dragi moji!  Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vr...
Objavite komentar
Preberite več