Preskoči na glavno vsebino

Na pomoč

 


Dragi moji!


Na, pa smo spet v lockdownu, menda za enajst dni. Od 1. aprila dalje in seveda vse skupaj ni prvoaprilska šala. Ali pač je? Policijska ura je še vedno tu, šole, vrtci so spet zaprti, družimo se lahko le s člani skupnega gospodinjstva, trgovine z oblačili so zaprla njihova vrata, gostilne in bari že zdavnaj (več kot 5 mesecev), prehod v druge regije je strogo prepovedan, muzeji, knjižnice, galerije so zaprti, maske so obvezne na prostem, cepljenje poteka po polžje, nadaljuje se kalvarija s testiranjem ljudi na Covid-19. Taka je bilanca prve polovice aprila 2021. Ljudje smo naveličani tega obsednega stanja. Niti nimam več snovi za pisanje, saj se mi, zaprti v stanovanje, nič posebno nerodnega ne zgodi.
Menda je to zadnji lockdown, a sama nisem tako optimistično razpoložena, se mi dozdeva, da tega še dolgo ne bo konec in da se bo zgodba ponovila v jeseni. Pred tem sem bila veliko bolj pozitivna in sem pričakovala, da bo cepljenje potekalo hitreje, in da bodo, na primer, vsaj trgovine z oblačili ostale odprte. Na Obali so bile odprte le slab teden in v tem času mi ni uspelo kupiti, kar sem nameravala. Razlog ni bil v moji lenobi, ampak najprej nisem imela denarja, zdaj, ko ga imam - skrbno odmerjenega, pa ga ne morem porabiti. Čeprav, če dobro pomislim … sem v tem enoletnem obdobju postala nekoliko bolj udobnostna, v smislu, saj se mi nikamor ne mudi, saj bi lahko delala več, pa nič ni tako zelo nujnega, časa imam vendar na pretek, čeprav ura še vedno tiktaka, kot je prej. Tako mi je včasih težko vstati, se umiti, se počesati, se prhati, si nalakirati nohte, si skuhati … včasih se mi ne da niti skuhati kave, ki mi je še pred kratkim tako dišala in povzročala užitek srkanja po požirkih, v redki samoti in s svojimi mislimi. Kaj šele, da bi se lotila spomladanskega čiščenja stanovanja! Aaahhhh! 

Edino, kar mi pride na misel, je klic: Na pomoč! Reši se, kdor se more. 


Vaša,




P.S. Prijazno prosim, komentirajte moj članek, všečkajte ga in delite ga med svoje prijatelje.

Vaša P in F in žareče rdeča Viktorija

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Klepet z GPT

  Dragi, moji! Danes sem si nastavila Chat GPT in ga vprašala:  Ali mi boš pomagal z idejami za pisanje bloga o svojih dogodivščinah in nevšečnostih na zabaven, humoren način. GPT: "To zveni odlično! Pisanje bloga o svojih dogodivščinah in nevšečnostih na zabaven in humoren način je lahko zelo privlačno za bralce. Tukaj je nekaj idej za vaš blog: Nesporazumi in smešni zapleti: Pišite o situacijah, ko je prišlo do nesporazumov ali smešnih zapletov, na primer nerodnih situacij v javnosti, napačnih interpretacijah ali smešnih napak. Nenavadne pustolovščine: Delite svoje nenavadne pustolovščine, kot so potovanja s komičnimi zapleti, nenavadni srečki ali nenavadni dogodki, ki ste jih doživeli. Neuspehi in smeh: Opisujte neuspehe na sproščen način ter kako ste se iz njih kaj naučili ali kako ste jih prenesli s smehom. Dnevniški vpogledi: Pišite dnevniške zapise o smešnih vsakodnevnih dogodkih ali mislih, ki vam pridejo na misel. Smešni selfiji in fotografije: Dodajte smešne fotografije

Ja ne mogu više tako

  Dragi moji! Jaz ne zmorem več ... reši se, kdo zmore ... Alen Vidović mi pravi: Ja ne mogu više tako ... Parni valjak me je totalka povozil ... Crvene jabuke razžalostile ...                                                               Amy Winehouse pravi: Back to black Nikogršnja, 

Sreča je v majhnih stvareh

Dragi, moji! Nedavno tega smo sedeli za okroglo mizo: znanec, znanka in seveda jaz, ko znanec, vidno slabe volje, reče: "Sem v popolni depri!". Znanka se takoj odzove, le da je bila ona vidno dobre volje in odlično razpoložena, saj je pravkar zaključila svojo dnevno etapo na kolesu, in odvrne: "Dragi moj, sreča je v majhnih stvareh." "Lepo te prosim, na živce mi gredo ti klišejski reki. Ne morem biti zadovoljen z malimi stvarmi! Potrebujem več, ne zgolj pehanje za vsakdanji kruh, ko ne vem, kako bom preživel jutrišnji dan!" Znanka ga pomenljivo pogleda in se mu nasmehne. Seveda ne more razumeti vseh njegovih skrbi, vidi le, da mu posel trenutno cveti, ne vidi pa problemov jutrišnjih dnevov, kajti poletna sezona se nemilostno zaključuje in življenje se nadaljuje v zimsko mrtvilo. "Kaj pa ti praviš?" se naenkrat obrneta name. "Eeee, kaj pa jaz vem ..." in mrzlično premišljujem, kdaj sem bila nazadnje srečna, ko se spomnim, kako sem poklic