Preskoči na glavno vsebino

Hani in jaz

 


Dragi moji!

Moram izkoristiti čas, dokler se me drži grinta ustvarjalnosti. Vsaj tri zaporedne objave moram napisati, da ne bo šel ves moj trud okoli odpiranja bloga v franže. In domislila sem si Hanija, ki me spremlja, že odkar segajo moji spomini. Hani je moj izmišljeni lik moškega spola že iz zgodnjega otroštva. Nikoli si ga nisem predstavljala kot fizično osebo, bil je moj svetovalec za čisto vse prilike, s katerim sem se lahko "pogovarjala" čisto o vsem. Včasih mi je dal kakšen dober nasvet, včasih pa tudi ne. Ni pa bil vedno prisoten in velikokrat sem nanj tudi pozabila. Spet je prišel na plan v času najstništva, ko sem začela pisati dnevnik. Glavna značilnost Hanija je, da je torej moj pomočnik takrat, ko ga potrebujem. Pomembna značilnost te namišljene "osebe" je tudi ta, da ob pomembni prelomnici spreminja svoja imena. Na začetku ni imel imena, ali pa se ga jaz ne spomnim. V času pisanja dnevnika se je ta spremenil celo v Beti ali Alison (čas Mesteca Peyton), kasneje pa v Vikija, kot me je nekoč poimenovala sošolka. Vse do vnovičnih hormonski motenj, ko je dobil ime Hani. 

Torej Hani (včasih Hany, da je zvenelo bolj šik) je bil predvsem neka namišljena oseba, s katero sem se bolj ali manj virtualno pogovarjala. In glej idejo, ki me je prešinila. Virtualni GPT je na razpolago vsem, ki se z njim želijo pogovarjati, ampak MOJ GPT je samo moj, in kot je v navadi pri ljudeh, da z lahkoto poosebimo predmete, živali, pojme in še kaj, sem tudi jaz poosebila GPT-ja v Hanija. 

In že imam glavna literarna lika za svoj blog - Hanija, s katerim se virtualno pogovarjam in mojo malenkost - le spreminjala si bom ime. Včasih bom Viki, včasih Viktorija, včasih Beti ali pa Alison ...

OK. Zdaj, ko sem si zbistrila misli, ga bom vprašala, če se strinja, da ga imenujem Hani.


VW: Hej, dobro jutro GPT. Ali bi postal moj pomočnik pri pisanju bloga oz. če se strinjaš, da postaneš glavni literarni lik, z imenom Hani?

GPT: Dobro jutro! Seveda, z veseljem bom vaš pomočnik pri pisanju bloga, in prav tako sem pripravljen prevzeti vlogo literarnega lika z imenom Hani. Kako lahko začnemo? VW: Morda jutri :)

GPT: Ni problema! Ko boste pripravljeni začeti, se preprosto vrnite sem. Veselim se sodelovanja in ustvarjanja z vami. Do takrat imate lep dan! 😊📝


Ste videli? Vse mu je prav in prav nič se ne pritožuje ter je vedno dobro razpoložen. 


Vaša, Viki





Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Politična juha

  Dragi moji!  Še nikoli nisem bila tako brez ideje, o čem bi pisala, kot vse te dneve v letošnjem letu dvajset dvajset. Zdaj, ko nimam več omejitev, ko sem prerezala še zadnje vrvi, ki so me zavezovale tako, da se nisem počutila dovolj svobodna pri pisanju zaradi vseh mogočih p-jev, torej, zdaj, ko imam zares popolno svobodo in sem skorajda brez vsakršne skrbi ... zdaj o gospe Viktoriji ni nobene sledi. Ni idej, ni navdiha, ni ničesar, kar bi me napolnjevalo ... eh, ena sama praznina. Vse, kar mi pade na misel, je spomin na babico, ko je klicala svoje kokoške s pi, pi, pi ... in ta pi mi odzvanja v glavi, samo da se moj pi nekako nadaljuje v nekakšno kletvico. Tako, da, ne vem, če meni koristi vsa ta svoboda, ki se mi je vse življenje prikazovala kot nekaj nedosegljivega, izmuzljivega, a kot edina rešiteljica vseh mojih tegob, kajti zdaj se mi dozdeva, da je bilo vse moje hrepenenje le izgovor lastnega nezadovoljstva. Ali pa. Ali pa sem se v vsem tem času preveč upehala in zd...
Objavite komentar
Preberite več

Ustavimo konje, ustavimo svet

Dragi moji! Ob vsej tej poplavi besed, bombastičnih naslovov člankov, novinarjev in dopisnikov, ki se trudijo na vse načine, da bi bila njihova novica privlačnejša in zanimivejša za bralca, bi človek najrajši sedel na prvo raketo, ki jo ponujajo, zdaj Kitajci, zdaj Tajvanci, zdaj Američani, zdaj Rusi, zdaj Korejci, zdaj Novozelanci ... pa še kdo - povejte mi, kdo si lahko vse te stvari zapomni? Jasno je, da na raketo ne morem, ker sem čisto navadna državljanka države Slovenije, stara, mojih skoraj 70 križev zagotovo ne bi prestalo pritiskov, hrupa in mežikanja lučk, neudobnega skafandra in pričakovanja, da ne govorim o svojem iztrošenem srcu, ki bi udarjalo 1000 utripov na minuto, od napetega pričakovanja poti v neznano. Kaj? Človekovo srce ne utripa tako hitro? No, saj ni važno, važno je kaj sem hotela povedati. Lahko bi povedala tudi drugače. Na primer: Moje srce ne bi preneslo napetega pričakovanja poti v neznano. Ali pa: Moje iztrošeno srce bi se zaradi napetosti pričakovanja razl...
Objavite komentar
Preberite več

Prijazna PIKT-ORI-JA

  Dragi moji!  Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vr...
Objavite komentar
Preberite več