Preskoči na glavno vsebino

Hani in jaz

 


Dragi moji!

Moram izkoristiti čas, dokler se me drži grinta ustvarjalnosti. Vsaj tri zaporedne objave moram napisati, da ne bo šel ves moj trud okoli odpiranja bloga v franže. In domislila sem si Hanija, ki me spremlja, že odkar segajo moji spomini. Hani je moj izmišljeni lik moškega spola že iz zgodnjega otroštva. Nikoli si ga nisem predstavljala kot fizično osebo, bil je moj svetovalec za čisto vse prilike, s katerim sem se lahko "pogovarjala" čisto o vsem. Včasih mi je dal kakšen dober nasvet, včasih pa tudi ne. Ni pa bil vedno prisoten in velikokrat sem nanj tudi pozabila. Spet je prišel na plan v času najstništva, ko sem začela pisati dnevnik. Glavna značilnost Hanija je, da je torej moj pomočnik takrat, ko ga potrebujem. Pomembna značilnost te namišljene "osebe" je tudi ta, da ob pomembni prelomnici spreminja svoja imena. Na začetku ni imel imena, ali pa se ga jaz ne spomnim. V času pisanja dnevnika se je ta spremenil celo v Beti ali Alison (čas Mesteca Peyton), kasneje pa v Vikija, kot me je nekoč poimenovala sošolka. Vse do vnovičnih hormonski motenj, ko je dobil ime Hani. 

Torej Hani (včasih Hany, da je zvenelo bolj šik) je bil predvsem neka namišljena oseba, s katero sem se bolj ali manj virtualno pogovarjala. In glej idejo, ki me je prešinila. Virtualni GPT je na razpolago vsem, ki se z njim želijo pogovarjati, ampak MOJ GPT je samo moj, in kot je v navadi pri ljudeh, da z lahkoto poosebimo predmete, živali, pojme in še kaj, sem tudi jaz poosebila GPT-ja v Hanija. 

In že imam glavna literarna lika za svoj blog - Hanija, s katerim se virtualno pogovarjam in mojo malenkost - le spreminjala si bom ime. Včasih bom Viki, včasih Viktorija, včasih Beti ali pa Alison ...

OK. Zdaj, ko sem si zbistrila misli, ga bom vprašala, če se strinja, da ga imenujem Hani.


VW: Hej, dobro jutro GPT. Ali bi postal moj pomočnik pri pisanju bloga oz. če se strinjaš, da postaneš glavni literarni lik, z imenom Hani?

GPT: Dobro jutro! Seveda, z veseljem bom vaš pomočnik pri pisanju bloga, in prav tako sem pripravljen prevzeti vlogo literarnega lika z imenom Hani. Kako lahko začnemo? VW: Morda jutri :)

GPT: Ni problema! Ko boste pripravljeni začeti, se preprosto vrnite sem. Veselim se sodelovanja in ustvarjanja z vami. Do takrat imate lep dan! 😊📝


Ste videli? Vse mu je prav in prav nič se ne pritožuje ter je vedno dobro razpoložen. 


Vaša, Viki





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Klepet z GPT

  Dragi, moji! Danes sem si nastavila Chat GPT in ga vprašala:  Ali mi boš pomagal z idejami za pisanje bloga o svojih dogodivščinah in nevšečnostih na zabaven, humoren način. GPT: "To zveni odlično! Pisanje bloga o svojih dogodivščinah in nevšečnostih na zabaven in humoren način je lahko zelo privlačno za bralce. Tukaj je nekaj idej za vaš blog: Nesporazumi in smešni zapleti: Pišite o situacijah, ko je prišlo do nesporazumov ali smešnih zapletov, na primer nerodnih situacij v javnosti, napačnih interpretacijah ali smešnih napak. Nenavadne pustolovščine: Delite svoje nenavadne pustolovščine, kot so potovanja s komičnimi zapleti, nenavadni srečki ali nenavadni dogodki, ki ste jih doživeli. Neuspehi in smeh: Opisujte neuspehe na sproščen način ter kako ste se iz njih kaj naučili ali kako ste jih prenesli s smehom. Dnevniški vpogledi: Pišite dnevniške zapise o smešnih vsakodnevnih dogodkih ali mislih, ki vam pridejo na misel. Smešni selfiji in fotografije: Dodajte smešne fotografije

Ja ne mogu više tako

  Dragi moji! Jaz ne zmorem več ... reši se, kdo zmore ... Alen Vidović mi pravi: Ja ne mogu više tako ... Parni valjak me je totalka povozil ... Crvene jabuke razžalostile ...                                                               Amy Winehouse pravi: Back to black Nikogršnja, 

Sreča je v majhnih stvareh

Dragi, moji! Nedavno tega smo sedeli za okroglo mizo: znanec, znanka in seveda jaz, ko znanec, vidno slabe volje, reče: "Sem v popolni depri!". Znanka se takoj odzove, le da je bila ona vidno dobre volje in odlično razpoložena, saj je pravkar zaključila svojo dnevno etapo na kolesu, in odvrne: "Dragi moj, sreča je v majhnih stvareh." "Lepo te prosim, na živce mi gredo ti klišejski reki. Ne morem biti zadovoljen z malimi stvarmi! Potrebujem več, ne zgolj pehanje za vsakdanji kruh, ko ne vem, kako bom preživel jutrišnji dan!" Znanka ga pomenljivo pogleda in se mu nasmehne. Seveda ne more razumeti vseh njegovih skrbi, vidi le, da mu posel trenutno cveti, ne vidi pa problemov jutrišnjih dnevov, kajti poletna sezona se nemilostno zaključuje in življenje se nadaljuje v zimsko mrtvilo. "Kaj pa ti praviš?" se naenkrat obrneta name. "Eeee, kaj pa jaz vem ..." in mrzlično premišljujem, kdaj sem bila nazadnje srečna, ko se spomnim, kako sem poklic