Preskoči na glavno vsebino

Ma, kaj me briga

 


Dragi moji!

V uredništvu KD VNL vlada prava mrzlica - ta 10. obletnica Spletnega časa čudno vpliva na vse nas, ali pa položaj planetov in raznorazne/i vedeževalke/i in jasnovidke/i tako nenavadno vplivajo na nas. 

Nenadoma stvari, ki si jih do sedaj nismo upali pokazati javno, jih sedaj mirno objavljamo, letos bodo kapljale dan za dnem, vse dokler se nam bo zdelo vredno, tako obljublja ožje uredništvo. 

Toda, nekaj je v zraku. Mi, starejša populacija, smo se po Covidu zbudili v neki čuden in nov svet, tako pravijo tudi moje prijateljice.  Nekateri ljudje se obnašajo čudno (ali pa se jaz, kdo ve?). Nenadoma opažam stvari, ki jih prej nisem, bodisi, ker sem bila preveč zatopljena in produktivno naravnana v delo, bodisi zaradi neizpodbitnega dejstva, da se staram. 

Tudi naši sosedje se čudno obnašajo, eni stresajo tepihe kar na stopnišču in na podest spodnje sosede, eni otresajo rjuhe in deke skozi okno, eni puščajo cele omare v kotičkih za ločevanje smeti, eni izkoriščajo svojo mladostno hitrost, da lahko sedejo na sedež v avtobusu, eni zaparkirajo soseda, da ne more ven, čeprav so okoli še prazna parkirna mesta. 

Dobro, no, vse to se je dogajalo tudi pred Covidom, porečete. Res je! 

Ampak, ampak ... še nikoli nisem slišala stavka "Ma, kaj me briga!" tako pogosto, kot ga slišim dandanes. In kar je še najbolj presenetljivo - izrekajo ga prav vse generacije - od tistih, ki so komaj stopili v četrto starostno obdobje, do oseb srednjih let, pa malo manjših - vse do otrok različnih starosti, moških in žensk, še malčka sem slišala zavpiti: "Bliga me!". 

Kaj to pomeni? Pojma nimam!


Nevedna, 




P.S. Nisem pa še slišala, da bi izrekel ta stavek človek spoštljive starosti. Ti še vedno verjamejo, da živijo v prejšnjem življenju. 

P.S. Spletna lektorica mi je popravila stavek, 'Ma, kaj me briga' v 'Ma, zakaj mi je vseeno.' Ali je to vprašanje? Če je, potem lahko odgovorim. Niti se mi ne sanja, pojma nimam.




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Politična juha

  Dragi moji!  Še nikoli nisem bila tako brez ideje, o čem bi pisala, kot vse te dneve v letošnjem letu dvajset dvajset. Zdaj, ko nimam več omejitev, ko sem prerezala še zadnje vrvi, ki so me zavezovale tako, da se nisem počutila dovolj svobodna pri pisanju zaradi vseh mogočih p-jev, torej, zdaj, ko imam zares popolno svobodo in sem skorajda brez vsakršne skrbi ... zdaj o gospe Viktoriji ni nobene sledi. Ni idej, ni navdiha, ni ničesar, kar bi me napolnjevalo ... eh, ena sama praznina. Vse, kar mi pade na misel, je spomin na babico, ko je klicala svoje kokoške s pi, pi, pi ... in ta pi mi odzvanja v glavi, samo da se moj pi nekako nadaljuje v nekakšno kletvico. Tako, da, ne vem, če meni koristi vsa ta svoboda, ki se mi je vse življenje prikazovala kot nekaj nedosegljivega, izmuzljivega, a kot edina rešiteljica vseh mojih tegob, kajti zdaj se mi dozdeva, da je bilo vse moje hrepenenje le izgovor lastnega nezadovoljstva. Ali pa. Ali pa sem se v vsem tem času preveč upehala in zd...
Objavite komentar
Preberite več

Ustavimo konje, ustavimo svet

Dragi moji! Ob vsej tej poplavi besed, bombastičnih naslovov člankov, novinarjev in dopisnikov, ki se trudijo na vse načine, da bi bila njihova novica privlačnejša in zanimivejša za bralca, bi človek najrajši sedel na prvo raketo, ki jo ponujajo, zdaj Kitajci, zdaj Tajvanci, zdaj Američani, zdaj Rusi, zdaj Korejci, zdaj Novozelanci ... pa še kdo - povejte mi, kdo si lahko vse te stvari zapomni? Jasno je, da na raketo ne morem, ker sem čisto navadna državljanka države Slovenije, stara, mojih skoraj 70 križev zagotovo ne bi prestalo pritiskov, hrupa in mežikanja lučk, neudobnega skafandra in pričakovanja, da ne govorim o svojem iztrošenem srcu, ki bi udarjalo 1000 utripov na minuto, od napetega pričakovanja poti v neznano. Kaj? Človekovo srce ne utripa tako hitro? No, saj ni važno, važno je kaj sem hotela povedati. Lahko bi povedala tudi drugače. Na primer: Moje srce ne bi preneslo napetega pričakovanja poti v neznano. Ali pa: Moje iztrošeno srce bi se zaradi napetosti pričakovanja razl...
Objavite komentar
Preberite več

Prijazna PIKT-ORI-JA

  Dragi moji!  Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vr...
Objavite komentar
Preberite več