Preskoči na glavno vsebino

Ma, kaj me briga

 


Dragi moji!

V uredništvu KD VNL vlada prava mrzlica - ta 10. obletnica Spletnega časa čudno vpliva na vse nas, ali pa položaj planetov in raznorazne/i vedeževalke/i in jasnovidke/i tako nenavadno vplivajo na nas. 

Nenadoma stvari, ki si jih do sedaj nismo upali pokazati javno, jih sedaj mirno objavljamo, letos bodo kapljale dan za dnem, vse dokler se nam bo zdelo vredno, tako obljublja ožje uredništvo. 

Toda, nekaj je v zraku. Mi, starejša populacija, smo se po Covidu zbudili v neki čuden in nov svet, tako pravijo tudi moje prijateljice.  Nekateri ljudje se obnašajo čudno (ali pa se jaz, kdo ve?). Nenadoma opažam stvari, ki jih prej nisem, bodisi, ker sem bila preveč zatopljena in produktivno naravnana v delo, bodisi zaradi neizpodbitnega dejstva, da se staram. 

Tudi naši sosedje se čudno obnašajo, eni stresajo tepihe kar na stopnišču in na podest spodnje sosede, eni otresajo rjuhe in deke skozi okno, eni puščajo cele omare v kotičkih za ločevanje smeti, eni izkoriščajo svojo mladostno hitrost, da lahko sedejo na sedež v avtobusu, eni zaparkirajo soseda, da ne more ven, čeprav so okoli še prazna parkirna mesta. 

Dobro, no, vse to se je dogajalo tudi pred Covidom, porečete. Res je! 

Ampak, ampak ... še nikoli nisem slišala stavka "Ma, kaj me briga!" tako pogosto, kot ga slišim dandanes. In kar je še najbolj presenetljivo - izrekajo ga prav vse generacije - od tistih, ki so komaj stopili v četrto starostno obdobje, do oseb srednjih let, pa malo manjših - vse do otrok različnih starosti, moških in žensk, še malčka sem slišala zavpiti: "Bliga me!". 

Kaj to pomeni? Pojma nimam!


Nevedna, 




P.S. Nisem pa še slišala, da bi izrekel ta stavek človek spoštljive starosti. Ti še vedno verjamejo, da živijo v prejšnjem življenju. 

P.S. Spletna lektorica mi je popravila stavek, 'Ma, kaj me briga' v 'Ma, zakaj mi je vseeno.' Ali je to vprašanje? Če je, potem lahko odgovorim. Niti se mi ne sanja, pojma nimam.




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

  Dragi moji!  Tako! Štirinajstdnevno karanteno sem uspešno prestala in če malo potresem z glavo, sem še kolikor toliko prisebna. Vsaj tako se mi zdi! Moje prijateljice me še niso opozorile, da se čudno obnašam oz. da čudno govorim - družimo se po telefonu, vidimo se preko kamer), in zdi se, da znam kolikor toliko plavati v tem filmu, z neko čudno stransko vlogo. Priznajte, pomislite: Ali se tudi vam dozdeva, da je to, kar se nam dogaja, kot nekakšen triler s slabim scenarijem? Tako! Zase trdim, da sem zgledna in ubogljiva državljanka (vsaj enkrat - in to priznam, tokrat zelo zelo iskreno, da bolj pristna skoraj ne morem biti). Ker se mi zdi, da se nam dogaja nekaj, čemur resnično ni pomoči, ne glede na to ali gre za novodobno kugo, ki nas bo skoraj vse izbrisala iz zemeljskega obličja, ali so nam virus poslali vesoljci, ali pa kakšen norec in psihopat, ali celo smo udeleženi v nekem družbenem eksperimentu, ki ga je odobrila "globalna skupnost", ali nam grozi res totalna apok...
Objavite komentar
Preberite več

Prijazna PIKT-ORI-JA

  Dragi moji!  Počutim se izzvana, da odgovorim na komentar sodelavke Zarje Trkman. Pa tudi - v navalu navdušenja sem ji obljubila, da ji bom odgovorila v Spletnem času. Saj je to zdaj zelo moderno in več kot očitno je, da bo splet postal edini vir komunikacije med ljudmi. Res je bil skrajni čas, da si poiščem Facebookove prijateljice in prijatelje. Opazila sem, da ljudje preko facebooka pijejo jutranjo kavo, pošiljajo si rojstnodnevne rožice, se obveščajo med seboj o tragičnih nesrečah, zaupajo njihove težave, še bolj pa tuje. “Tako pač je narejen ta svet,” mi je ravno danes rekel moj klepetalni znanec v živo. (Ja, seveda, držala sva varnostno razdaljo, saj se držim vseh pravil, ki jih določa vlada, pa če se sliši še tako ubogljivo in upogljivo. Taka sem pač. Ubogljiva in upogljiva! Vse neumnosti, ki jih naredim, jih naredim iz nerodnosti in raztresenosti. Na primer, da vstopim v zaprt prostor brez maske ali pa da jo pozabim doma ali pa da je ne najdem (pa bi morala biti v vr...
Objavite komentar
Preberite več

Oranžna faza

Dragi, moji!  Aleluja, končno smo v oranžni fazi, in zdaj lahko zadihamo s polnimi pljuči. Še policijsko uro odpravijo in vojla - spet se bomo vrnili v normalno življenje. Na političnem parketu z rdečimi preprogami pa se itak ni spremenilo skoraj nič. Zanje ostaja vse isto. Parlament še stoji, njihovi stanovalci tudi, imajo redno plačo, ki jo vsake toliko nekoliko ogrozijo razno razne aferice, včasih opozicija malce okrca koalicijo, mediji so nemočni, nenehno pod udarom, ljudje se ne spravimo na ulice, bojimo se pretiranih izbruhov nezadovoljstva, bognedaj kakšne revolucije, da ne bi bilo še več žrtev, kot jih je. Kolo sreče se vrti za nekatere hitreje, za nekatere se sprevrže v tragedije. Kulture skorajda ni več, to so najprej oskubli, predvsem tisto, ki ne ustreza političnim veljakom - to enostavno izbrišejo in jo podrejo - kot bi rekel keks, stavbe padajo, Rog je padel, ljudje pa se nimajo kam poskriti pred budnimi očmi velikega brata. Vsak protest je hitro zatrt, na ulice pošlj...
Objavite komentar
Preberite več